Težka pogajanja in grožnja s stavko v podjetju, ki daje ene najvišjih plač v državi

Vodstvo in sindikat kontrolorjev letenja na Kontroli zračnega prometa Slovenije se pogajata glede sprememb pri dolgoletni ugodnosti za kontrolorje.

Gre za tako imenovani rekreacijski dopust, ki zajema 15 dni, od tega sedem dni v termah. Namen je dobro fizično in psihično počutje kontrolorjev ter zmanjševanje stresa.

Ker želi direktor podjetja Rok Marolt po oceni sindikata to ugodnost okrniti, je pred dvema tednoma napovedal stavko. Sindikat zastopa večino kontrolorjev, 103 od 135, stavka pa bi bila 6. in 7. oktobra, je prvi poročal portal Preiskovalno.si.

Vodstvo sicer želi stavko preprečiti. V petek je potekal sestanek s predstavniki sindikata, a za zdaj ni znano, ali sta strani zbližali stališča. V podjetju so nam povedali le, da so pogajanja v teku, zato podrobnosti ne morejo komentirati. Predsednik sindikata Robert Štauber pa na vse kontakte, navedene na spletu, ni bil dosegljiv.

Dopust ne bo več predpisan z zakonom

Kot smo pisali v članku Kaj je v ozadju kadrovskih rošad na kontroli zračnega prometa, iztekajoči se zakon o letalstvu določa, da “delavcem navigacijskih služb zračnega prometa, ki morajo imeti za svoje delo, v skladu z določbami letalskih standardov in priporočil ICAO, veljavno licenco ali pooblastilo, pripada za ohranitev telesne in duševne kondicije do 15 dni posebnega dopusta na leto (rekreacijski dopust)”, od tega sedem dni plačanega rekreacijskega dopusta.

Novi zakon o letalstvu, ki se začne uporabljati 5. oktobra letos (torej čez teden dni), pa teh določb ne vsebuje.

Odločitev o do zdaj zakonsko predpisani ugodnosti bo torej v bodoče v rokah delodajalca, torej vodstva KZPS.

Strah pred ukinitvijo pravice

Ker zakonske varovalke ne bo več, je sindikat kontrolorjev zahteval, da se pravica do rekreacijskega dopusta zapiše v podjetniško kolektivno pogodbo. Te po novi ureditvi ne potrjuje več resorno ministrstvo, ampak samo nadzorni svet.

Vodstvo KZPS v odgovoru sindikatu na prepis današnje pravice v kolektivno pogodbe ni pristalo. Je pa kot kompromis predlagalo uvedbo avstrijskega modela, ki bi ohranil pravico, a v manjšem obsegu.

Po tem modelu bi kontrolor po treh letih dela pridobil pravico do sedemdnevnega programiranega dopusta, na primer v termah, po petih letih pa bi mu postopoma dodali neprogramirani dopust. Po 15 letih zaposlitve bi pridobil enake pravice, kot jih ima danes, torej sedemdnevni programirani dopust v termah in osem dodatnih dni prostega časa.

A to možnost so sindikati zavrnili. Marolt meni, da bi morali ohranitev ugodnosti, ki jo imajo trenutno, podpreti z medicinskimi raziskavami učinkov. “Predlagali smo, da naredimo medicinsko raziskavo utrujenosti, a sindikat na to ne pristane,” je povedal za Forbes Slovenija.

Dejal je še, da je sindikat po oceni vodstva stavko napovedal prehitro in da je nezakonita, saj pravilnik do zdaj ni bil spremenjen.

Predlagali smo, da bi naredili medicinsko raziskavo utrujenosti, a sindikat na to ne pristane.

Rok Marolt

Bo Marolt vztrajal?

Čeprav tega ne izreče jasno, je iz Maroltovih besed mogoče razumeti, da bi bilo treba pravico omejiti.

Za Forbes Slovenija je namreč pojasnil, da evropska zakonodaja vsem kontrolam zračnega prometa po celini nalaga, da morajo sprejeti določene ukrepe preprečevanja stresa, ki so za zaposlene na teh delovnih mestih zelo pomembni. A pri tem podjetjem pušča proste roke pri naboru ukrepov.

V Sloveniji imajo kontrolorji, kot nam je dejal, krajši delovni čas (oziroma 15 delovnih dni mesečno), počitke med delovnim časom, omejitev nočnega dela in druge ugodnosti. Kontrola zračnega prometa sicer po razvrstitvi Financ plačuje četrte najvišje plače v državi, pri čemer Marolt poudarja, da so kontrolorji letenja povsod dobro plačani. Pravica do rekreacijskega dopusta po njegovih besedah izhaja iz časov Jugoslavije, urejena pa je z zakonom o letalstvu in s pravilnikom KZPS.

Poldrugi milijon letno

Marolt je izpostavil še vpliv na prisotnost na delovnem mestu in strošek dela, ki se po oceni KZPS zaradi rekreacijskega dopusta poveča za 1,5 milijona evrov. Kot nam je pojasnil Marolt, 15-dnevni rekreacijski dopust za 120 kontrolorjev pomeni 1.800 dni odsotnosti v letu dni, ki pa jih mora podjetje nadomeščati.

Kot pravi Marolt, strošek dela kljub dobremu poslovanju podjetja v zadnjih letih “ni neomejen”. Na podlagi stroškovne baze se namreč izračuna pristojbina za izvajanje gospodarske javne službe navigacijskih služb zračnega prometa. Tako je KZPS nadzirana s strani evropskega regulatorja Eurocontrol, visoke pristojbine pa lahko odženejo prevoznike, ki letijo prek naših letališč in zračnega prostora.

Podjetje trenutno še prejema dodatek, ki ga je kontrolam zračnega letanja ob padcu prometa v koronakrizi dodelila Evropa, a čez dve leti ga ne bo več. Prihodki bodo takrat ob enakem prometu usahnili za 20 odstotkov, še izpostavlja sogovornik.

Maroltov predhodnik Srečko Janša je medtem v ohranitvi te ugodnosti videl pomemben ukrep za ohranjanje delovne sile, ki je v KZPS ob menjavi generacij primanjkuje. Janša je nato, kot smo pisali, moral oditi zaradi spremembe sklepa nadzornega sveta v zvezi z rekreacijskim dopustom, ki jo je del nadzornikov označil za hujšo kršitev. Nekateri so v menjavi videli tudi politično kadrovanje, saj je Marolt prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Tudi sindikat je prepričan, da rekreacijski dopust potrebujejo. “Naše delo še nikoli ni bilo tako stresno,” je napoved stavke po poročanju Preiskovalno.si pospremil sindikalist Štauber.

Stavka bi bolj vplivala na prelete

Na vprašanje, kaj bi stavka pomenila z vidika pretočnosti slovenskega zračnega prostora, je Marolt dejal, da obstaja stavkovni sporazum iz leta 2008, v katerem piše, da morajo kontrolorji kljub stavki zagotavljati storitve za 50 odstotkov kapacitet, ki jih je KZPS prijavila Eurocontrolu. Gre za število letal, ki lahko prečkajo naš zračni prostor.

Po Maroltovem mnenju bi se stavka poznala pri preletih, ne bi pa smelo prihajati do zamud na letališču Brnik.